Zakaj bi umirali na obroke

Tako v našem okolju kot v ostalih razvitih deželah, so bolezni srca in ožilja poglavitni vzrok za pojav invalidnosti in smrtnost med prebivalstvom.

Dolenjska žal ni nobena izjema. Po ugotovitvah nacionalnega programa preventive srčno-žilnih in drugih bolezni, ki deluje v okviru mednarodnega programa Cindi, se 75 odstotkov odraslih prebivalcev novomeške regije ubada s prekomerno telesno težo, 30 odstotkov je debelih, prekomerno pitje alkohola je prisotno pri trinajstih odstotkih, kadi jih osemnajst odstotkov, kar polovica pa je telesno aktivnih le enkrat na teden ali manj. Zaradi tega v dolenjski regiji zaradi posledic bolezni srca in ožilja umre kar štirideset odstotkov ljudi. Sprememba življenjskega sloga, predvsem sprememba prehrane in gibanje, je bistveni element pri preprečevanju nastanka srčno-žilnih bolezni. Kar sedemnajst odstotkov Dolenjcev je namreč zelo ogroženih, da bo obolelo za srčno-žilnimi boleznimi. Vzpodbudno je dejstvo, da je to sicer nekoliko manj od slovenskega povprečja, vendar dejavniki, kot so prekomerno pitje alkohola, prekomerna teža in povišan holesterol, kažejo na stanje, ki je zelo zaskrbljujoče. Tudi glede vzrokov umrljivosti je stanje na Dolenjskem zaskrbljujoče. Nekritično prekomerno pitja alkohola na Dolenjskem je vzrok za šestnajst odstotno umrljivost med prebivalstvom. Nič manj ni zaskrbljujoče dejstvo, da zaradi bolezni srca in ožilja umre na našem področju kar dvanajst odstotkov več ljudi, kot pa je povprečje v Sloveniji.

V spodnji tabeli so prikazani podatki, ki kažejo na pozitivne rezultate, kateri so zagotovo plod dela vseh sodelujočih na področju preventive. V zadnjih letih beležimo upad pogostnosti dejavnikov tveganja za nastanek kroničnih bolezni.

Leto Kajenje
(%)
ITM ≥ 25
(%)
celokupni holesterol
(%)
LDL
– holesterol
(%)
Krvni tlak
≥ 140/90 mm/Hg
(%)
96/97 30,4 61,6 73,9 78,7 43,4
02/03 25,1 56,4 72,1 70,8 39,6

Zelo zgovoren podatek, ki potrjuje kako je zdravstveno vzgojno delo pomembno za preprečevanje kroničnih obolenj je, da imata kar dva od teh odraslih prebivalcev vsaj en dejavnik tveganja na katerega lahko vplivamo! S spremembo življenjskega sloga bi lahko preprečili do 80 odstotkov koronarnih srčnih obolenj, do 90 odstotkov sladkorne bolezni tipa II in več kot tretjino vseh primerov raka. K veliki pogostnosti slednjega kar 65 odstotkov pade na nepravilno prehrano in kajenje.

V CINDI Slovenija pa že danes vodimo s sodelovanjem z ustrezno stroko pripravo:

  1. Nacionalnega programa preprečevanja vseh KB v osnovnem zdravstvu pri odrasli populaciji:
    • RAK (organizirano presejanje za raka debelega črevesa in danke, Onkološki inštitut razvija organizirano presejanje za raka dojk)
    • ALKOHOL
    • SLADKORNA BOLEZEN
    • DUŠEVNE BOLEZNI - DEPRESIJE
  2. Zgodnjega odkrivanja in celostno obravnavo otrok, ki jih ogrožajo kronične bolezni (presnovne motnje maščob, ogljikovih hidratov, debelost).

Upri se škodljivi razvadi

Alkohol in kajenje sta najpogosteje uporabljeni drogi v našem okolju. Še posebej je zaskrbljujoče, da po njih posega čedalje več mladih. Zato je skrajni čas, da strokovni delavci na področju preprečevanja odvisnosti v tem trenutku še toliko bolj osredotočimo reševanju problematike alkohola in kajenja predvsem v obliki ozaveščanja prebivalstva.

Alkohol je prepogosto prisoten v našem vsakdanjem življenju. Še posebej je to značilno za vinorodna okolja, zato tudi Dolenjska in Bela Krajina nista izjemi. Zavedati se moramo, da je uživanje alkohola pri odrasli populaciji lahko sprejemljivo, če so te dnevne količine v mejah še dopustne količine. Za moške sta to dve enoti na dan, pri ženskah pa ena enota. Eno enoto predstavlja ali 1 dcl vina, ali 2, 5 dcl piva ali 0,3 dcl žgane pijače.

Največja težava pa tiči v podatku, da so otroci in mladina bolj dovzetni za škodljive učinke pitja alkohola kot odrasli v času, ko se njihovo telo in duševnost razvijata, alkohol pa ta razvoj moti in ga upočasni. Zato je izrednega pomena zavedati se, da tako otrocih kot pri mladostnikih, ne moremo govoriti o neškodljivi količini zaužitega alkohola in je samo abstinenca tista, ki je primerna za ti dve skupini.

Podobno je s kajenjem, ki je v našem okolju med dejavniki tveganja za nastanek in razvoj bolezni in smrti, ki jih je moč povsem odpraviti, na prvem mestu. V večini evropskih mest kajenje tobaka umori več ljudi kot prometne nesreče, alkohol, požari, samomori droge in AIDS skupaj. Zato je zelo pomembno, da uspemo zvečati število tistih, ki želijo to škodljivo razvado opustiti in tistih, ki niso in ne bodo nikoli kadili.

V preteklih 12 letih se je sicer res za 5o % zmanjšalo število kadilcev med odraslimi, zaskrbljujoče dejstvo pa je, da se je ta škodljiva razvada močno razširila med mladimi. Zavedati se moramo, da je cilj tobačne industrije samo zaslužek in ne skrb za zdravstveno stanje kadilca. V današnjem času je tobačna industrija močno ciljana in išče potencialne uporabnike predvsem med mladimi in ženskami ter revnimi v nerazvitem svetu.

Zavedati se moramo, da je tobak legalna droga, ki povzroča odvisnost kot vse ostale droge. Ne obstaja varna oblika in količina kajenja oziroma kakršna koli druga oblika uživanja tobaka.

Tobak vsebuje prek 4000 bolj ali manj strupenih in rakotvornih spojin. Med njimi so najpomembnejši prav gotovo katran, ogljikov monoksid in nikotin, ki je močan živčni strup.

Glavne značilnosti odvisnosti od tobaka:

  • nikotin je psihoreaktivna snov, ki vodi do nevroadaptacije, ta pa podpira vedenje, usmerjeno v potrebo po drogi ter vzpostavljanje zasvojenosti,
  • želja kadilca po cigareti je vse močnejša, ko se zniža raven nikotina v krvi,
  • najbolj odvisni so tisti, ki potrebujejo cigareto, ko se zbudijo ali pa se celo zbujajo ponoči zaradi neustavljive želje po cigareti,
  • ko nekdo postane toleranten na neko drogo, je vse manj dovzeten zanjo in zato potrebuje sčasoma vse večje odmerke, da doseže enak učinek, pri kajenju to pomeni večje število pokajenih cigare ali kajenje cigaret z večjo vsebnostjo nikotina,
  • mlajši, ko pričnemo s kajenjem, težje se odvadimo te škodljive razvade,
  • obstaja veliko dokazov, da kajenje tobaka povzroča odvisnost, ki je kronična, ponavljajoča se bolezen, za katero je značilno impulzivno iskanje in uživanje drog.

V Preventivnem kabinetu Zdravstvenega doma izvajamo programe promocije zdravega načina življenja, v katero spada tudi delavnica »Da, opuščam kajenje«.

Informacije:

Literatura:

  • Čakš T. Opustite kajenje in zmagajte. CINDI Slovenija, 2004
  • Hovnik Keršmanc M. Alkohol? Starši lahko vplivamo!. IVZ RS, 2002