Odvisnost od prepovedanih drog

Pri odvisnosti od prepovedanih drog imamo v mislih t. i. mamila, kot so marihuana, heroin, kemične droge, kokain ipd. Ne glede na različne učinke delovanja gre pri uživanju vseh drog za podobne vzorce iskanja ugodja, občutka nadzora, moči in svobode.

Užitek ob vznesenosti, ki ga s svojim učinkom povzročijo droge, je primerljiv z izbruhom čistega zadovoljstva, ki ga sicer občutimo, ko nam gre v življenju vse »kot po maslu«. Seveda je intenzivnost doživljanja vznesenega zadovoljstva pri drogah mnogo bolj intenzivna kot v realnem življenju, ko moramo za občutek zadovoljstva vložiti kar nekaj napora. Pri drogah tega napora ni, dovolj je, da jih zaužijemo.

Občutek užitka pa po zaužitju droge hitro splahni, čas se ustavi in nastopi močna potreba, da bi doživeto okusil znova – doživetje t. i. »zadetosti« se globoko v naše možgane vpiše kot nekaj izjemnega. Zdi se, da se prav tu skriva ena od psiholoških zank razvoja odvisnosti pri posamezniku – močna doživetja in relativno lahka pot do njih.

Opišimo nekaj posebnosti posameznih vrst drog:

OPIATI (heroin, morfij …)

Opiati v telesu povzročajo podobne kemične procese, kot se sprožajo ob močnem zadovoljstvu.

Ko zaužijemo heroin, občutimo zelo močno zadovoljstvo in užitek, ki nas popolnoma prevzame, vse ostalo (dogajanje okrog nas) pa postane popolnoma nepomembno. Odvisnika od heroina ne zanima napor vsakdanjega življenja, zanima ga le, kako bo čim prej ponovno zaužil heroin, zato vse življenje podredi temu, da pride do novega odmerka tega popolnega zadovoljstva.

Odnosi, ki jih ima heroinski odvisnik z okolico, razpadejo, saj jih ne potrebuje – heroin mu »pričara« vse, kar potrebuje. Je popolnoma usmerjen vase, prepričan je, da je našel tisto, kar je iskal.
Pogled od zunaj pa je nekoliko drugačen. Heroin je droga, ki uničuje življenje, in le redki, ki postanejo odvisni od njega, uspejo spet sami zaživeti brez droge. Že abstinenčna kriza oz. strah pred njo je tako močan, da jih vedno znova požene nazaj v objem heroina. Heroin namreč poleg ostalega povzroča tudi fizično odvisnost. Močna fizična izčrpanost, razsuta osebnost in uničeni socialni odnosi so dejstva, ki vedno znova odzvanjajo v notranjosti odvisnika od heroina, vendar ne najde več moči, da bi spremenil življenjski vzorec.

Povratek heroinskega odvisnika v polnost življenja je dolgotrajen, a mogoč proces, ki je ponavadi uspešen z vključitvijo odvisnika v kakovosten terapevtski program. V takšnem programu človek spozna naravne in dolgotrajnejše vire zadovoljstva in sreče, ki postopoma zamenjajo sicer intenzivnejše, a kratkotrajnejše heroinske užitke. Vsekakor pa je zgolj prestajanje abstinenčne krize skoraj vedno premalo, da bi takemu odvisniku dolgoročno uspelo vzpostaviti zadovoljujoče življenje brez drog.

MARIHUANA

Marihuana povzroča, da je dojemanje sveta preprostejše, nekako upočasnjeno in prijetnejše. Nekatera čutila postanejo bolj občutljiva, zdi se, da dogajanje okrog nas občutimo intenzivnejše in podrobneje. Vse se zdi na videz lepše, mehkejše, prijetnejše na dotik in boljšega okusa. Marihuana nedvomno prinaša ugodje in dolgčas spremeni v nekaj izvirnejšega.

Je droga, ki v manjših odmerkih ne povzroča fizične odvisnosti. Če z odmerki pretiravamo, bodo naši možgani sčasoma od nje postali odvisni tudi fizično, tako kot od drugih drog (dejstvo, ki ga večina zavrača).

Zasvojenec z marihuano je pasiven opazovalec, občasno ciničen do ljudi okrog sebe, ki se kar naprej nekaj »naprezajo in trudijo«. Ni tekmovalen in se največkrat odloči za umik, njegova motivacija za delo postopoma upade. Ker izgublja voljo za kakršen koli resnejši napor, se hitro sprijazni z dosežki, ki so manjši od njegovih siceršnjih potencialnih sposobnosti.

Zaskrbljujoče je uživanje marihuane pri mladostnikih, saj iz leta v leto raste. Zdi se, da njeni demotivacijski učinki sovpadajo z naraščajočo komoditeto sodobnega mladostnika, ki zelo zgodaj »diplomira« na področju iskanja najlažje poti skozi napor življenja. Tako lahko marihuana postane droga, ki v zameno za ležerno pasivnost ubija ustvarjalnost in voljo do aktivnega življenja.

Ker povečevanje odmerka pri marihuani ne okrepi njenega učinka, se nekateri redni uživalci sčasoma odločijo, da bodo poskusili »kaj močnejšega«.

KOKAIN IN DRUGI STIMULANSI (amfetamini, ecstasy …)

Stimulansi povzročajo močno odvisnost, saj se telo nanje hitro navadi in jih nato pri svojem delovanju hitro pogreša oziroma jih potrebuje.
Kokain kot stimulativna droga povzroča močne izbruhe energije, ki dajejo občutek, da je vse mogoče. Gre za začasno povečanje sposobnosti izvajanja preprostih fizičnih aktivnosti, medtem ko se pri kompleksnejših nalogah hitro zatakne, saj te zahtevajo več kot samo energijo.

Kokainski odvisnik ne pozna počitka in vedno znova hlasta po novih odmerkih kokaina, ki si velikokrat sledijo v zelo kratkih časovnih intervalih. Posledice takšnega vedenja je neizmerna nabitost z energijo, ki že povzroča kaotično in rahlo noro vedenje, pojavljajo se lahko grozljivi, nenaravni prividi – vse skupaj na trenutke lahko meji na norost.

Po kokainu velikokrat posegajo sicer aktivni ljudje, kot so npr. športniki, poslovneži ali igralci v želji, da bi bili še bolj aktivni in energični. Ker je sodobni način življenja hiter in napet, se zdi, da se kokain s svojimi učinki vanj zelo prilega. To potrjujejo tudi raziskave v Evropi, ki v zadnjem času kažejo na zmanjšano uporabo heroina ter močno povečano uporabo kokaina.

ECSTASY

Ecstasy je droga, ki na umeten način izredno dobro zadovoljuje potrebo po zabavi. Občutek evforičnosti in nabitosti z energijo pomaga udeležencem plesnih zabav v diskotekah in t. i. rave-partijev, da zdržijo divji ritem plesa vse do jutra in še dlje. Gre za drobne barvne tabletke, ki močno vplivajo na občutke in razpoloženje uživalca; poleg opisanega sproščajo notranje zavore ter močno povečajo občutek povezanosti in medsebojne simpatije.

Ker po zaužitju ecstasya ne čutimo lakote, utrujenosti in žeje, se telo uživalca pregreva, kar lahko privede do vročinske kapi. Dolgotrajno jemanje vpliva na spremembo vedenjskega vzorca osebnosti uživalca, pojavljajo se tudi nekatera duševna stanja, kot so depresija in paničnost, prividi oz. halucinacije ipd.

Da bi redni uživalec ecstasy-ja prenehal z jemanjem te droge, a še naprej ohranil zadovoljujoče načine zabave, mora narediti velik osebnostni premik, ki ga velikokrat ne zmore sam. Da bi se zabavali trezni in vseeno občutili zadovoljstvo, ki ga prinaša zabava, moramo običajno vložiti nekaj napora lastne ustvarjalnosti in dobre volje. To pa smo ob jemanju ecstasya, ki je vsa dobra občutja nudil brez naprezanja in takoj, skorajda pozabili oz. tega mogoče še nikoli nismo odkrili. Zdi se, da se je te zahtevne poti skorajda nemogoče lotiti sam, zato pa lahko poiščemo pomoč in se v odnosu z drugimi ponovno napolnimo z zdravo, čisto energijo zabave in življenja.

Avtor: Toni Kočevar