Alkoholizem

Alkohol lahko mirne duše prištevamo med najnevarnejše droge, saj pri čezmernem uživanju dobesedno izčrpa človeško telo in osebnost. Uživanje alkohola v večjih količinah skoraj nujno privede do katastrofe, o čemer pa ne razmišljamo prav pogosto, saj je čezmerno uživanje alkohola (biti vinjen, pijan) družbeno sprejemljivo. Alkohol bo vedno nepogrešljiv sestavni del naše kulture, ki sicer podpira zmerno uživanje te opojne tekočine, pri tem pa zmotno verjame, da ljudje ne bodo prestopili tanke črte med zmernostjo in pretiravanjem.

Dejstva:

Da nevarnost uporabe alkoholnih pijač tudi v Sloveniji močno podcenjujemo, govorijo naslednji podatki:

  • letna potrošnja alkohola na prebivalca v Sloveniji je za približno 50 odstotkov večja od evropskega povprečja,
  • 15–20 odstotkov odraslih Slovencev čezmerno uživa alkoholne pijače,
  • med zaposlenimi moškimi je najmanj 100.000 oseb, odvisnih od alkohola,
  • zaradi negativnih zgledov ima več kot 16 odstotkov petnajstletnikov doma ali v šoli težave zaradi pitja alkohola,
  • v Sloveniji vsako leto zaradi posledic škodljivega uživanja alkohola umre več kot 1000 ljudi
  • Slovenija sodi v sam svetovni vrh držav z največjo umrljivostjo zaradi alkoholnih kroničnih bolezni jeter in ciroz.

Seveda nanizana dejstva ne bodo dosegla tega, da bi takoj prenehali s čezmernim pitjem, vendar pa nam bodo mogoče pomagala, da se za trenutek ustavimo in razmislimo, kam drvijo naša življenja in življenja naših najbližjih ob čezmernem opijanju.

Zakaj pijemo?

Glavni učinek, ki ga povzroča alkohol pri človeku, je izredno povečan občutek moči in nadzora nad lastnim življenjem. Nesamozavestni postanejo pogumni, sramežljivi se razgovorijo, zdolgočaseni se zabavajo, ljubezni in sprejetosti lačni pa se vsaj za trenutek potešijo. In ker je ljudi, nezadovoljnih z načinom življenja, veliko, alkohol teče v potokih.

Vprašati se moramo tudi, ali nam pitje dolgoročno resnično zagotavlja in podarja zgoraj omenjena dobra občutja. Ta so nemalokrat zgolj v glavi pivca. Če namreč tega človeka opazujemo od zunaj, kmalu postane očitno, da je v resnici nemočen, njegova dejanja so negotova, navidezna odprtost pa le plaz napete psihične notranjosti, ki nekontrolirano prihaja na dan.

Vsak še tako zakrknjen pivec se z leti začne zavedati, da občutja, sprožena z alkoholom, niso resnična. Pri nezmožnosti nadaljnjega slepljenja mu pomagajo tudi dejstva, da ga vsi zapuščajo ter da na koncu ostane popolnoma sam. Bolečina tega spoznanja pa največkrat le še podžiga opijanje, nemalokrat do stanja nezavesti, kjer lahko vsaj za trenutek ubeži bolečim občutkom, da je zelo daleč od življenja, ki ga je nekoč imel ali si ga želel.

Kozarček ali dva nam korajžo da …

Eno najbolj težavnih polemik na področju uživanja alkohola sprožajo ugotavljanja, kje je meja med ravno dovolj (»kozarček ali dva za zdravje«) in že preveč. Problem je, da na točki »ravno dovolj« pivec dobi privlačen občutek samozavesti in nadzora nad dogajanjem, še posebej, če je za njim naporen dan, poln nerešljivih zapletov s partnerjem, otroci ali šefom v službi. V želji po povečanju občutka nadzora nad problemi s pitjem nadaljuje in pri tem hitro zgublja sposobnost razumne presoje.

Alkohol in mladi

V slovensko (in tudi svetovno kulturo) je pitje alkohola tako močno vpleteno, da se nepivec na zabavi lahko hitro počuti nesprejet ali pretirano »zategnjen«. Odraslemu človeku ni težko izbrati sebi primernega druženja in zabave, kjer vprašanje »piti ali ne piti« ne bo jabolko spora. Težje pa je seveda najstniku, ki bo z močno potrebo po tem, da ga družba sprejme, prijel za kozarec in se s tem izognil nevarnosti, da bi bil zaradi nepitja izključen.
Ko mladostnik začne piti alkohol, ne pozna tanke meje med zmernostjo in pijanostjo. Tudi način pitja alkohola doma ni nikoli označen kot nekaj resnega ali vsaj vrednega poglobljenega družinskega pogovora. Zato otrok že znotraj družine nima veliko možnosti, da bi lahko postopno razvil jasen in kritičen odnos do uživanja alkohola. Da o zgledu staršev ne govorimo.

Zloraba alkohola med mladimi raste, in če smo si pod izrazom »alkoholik« nekoč predstavljali propadlo osebo po 50. letu starosti, je danes med mladimi kar nekaj takih, ki so do 25. leta starosti že močno zasvojeni z alkoholom.

Avtor: Toni Kočevar